Slovenski arhitekti svarijo pred uničenjem Slovenske plaže v Budvi: "Nepopravljiva izguba"

Več slovenskih arhitekturnih, kulturnih in raziskovalnih institucij je podpisalo poziv k zaščiti turističnega naselja Slovenska plaža v Budvi. Po načrtih črnogorskega investitorja, hotelske skupine Budvanska rivijera in njenega delničarja MK Group, naj bi naselje porušili in območje popolnoma preobrazili.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi rušenje kompleksa pomenilo nepopravljivo izgubo kulturne in prostorske dediščine ter simbolnega mostu med Slovenijo in Črno goro.

"Gre za celostno prostorsko umetnino, ki v enotno arhitekturno vizijo povezuje urbanizem, arhitekturo, krajinsko ureditev, oblikovanje interjerjev, grafično podobo in umetniško opremo," so o Kobetovi stvaritvi zapisali podpisniki poziva, med njimi so več inštitutov in fakultet, zbornica za arhitekturo ter sodelavci Janeza Kobeta pri omenjenem projektu in nosilci njegovih avtorskih pravic.

Poziv so naslovili na pristojne institucije, med njimi slovensko in črnogorsko vlado ter evropsko komisarko za širitev, Slovenko Marto Kos.

Dediščina evropskega pomena

Turistično naselje Slovenska plaža v Budvi je med letoma 1981 in 1984 zasnoval arhitekt Janez Kobe (1947–2024). Po besedah podpisnikov poziva velja Slovenska plaža za enega najcelovitejših primerov turistične arhitekture v Evropi.

Naselje so Kobe in njegovi sodelavci zasnovali v sklopu popotresne obnove črnogorske obale po potresu leta 1979, ki je močno poškodoval historično jedro Budve in tamkajšnje hotele iz šestdesetih let.

Po odstranitvi ruševin je bil razpisan anonimni zvezni jugoslovanski urbanistično-arhitekturni natečaj za oblikovanje sodobnega turističnega naselja, ki bi utelešalo novo vizijo turizma v socialistični Jugoslaviji.

Zmagovalno rešitev je leta 1980 pripravil Janez Kobe s sodelavci v biroju LBA arhitekti.

Kobetova zasnova je bila že ob otvoritvi leta 1984 nagrajena z najvišjimi priznanji za arhitekturo in urbanizem v Jugoslaviji, med drugim Borbino nagrado in nagrado mesta Budva.

"Slovenska plaža ni zgolj turistični kompleks, temveč del evropske prostorske kulture, ki uteleša vrednote sodelovanja in spoštovanja prostora," poudarjajo podpisniki poziva.

Zaradi teh izjemnih lastnosti bi morala biti že davno uradno prepoznana in zaščitena kot kulturna dediščina najvišjega pomena, so opozorili.

Črnogorci načrtujejo rušitev

Investitor MK Group kot eden največjih delničarjev državnega podjetja Hotelska grupa Budvanska rivijera napoveduje rušenje celotnega kompleksa in gradnjo novega hotelsko-poslovnega območja.

"Ker je Hotelska grupa Budvanska rivijera še vedno večinsko v državni lasti Črne gore, je prav država Črna gora odgovorna, da zavaruje javni interes in prepreči uničenje arhitekturne dediščine, ki ima evropski in mednarodni pomen," so zapisali v pozivu.

V javnih izjavah, objavljenih v črnogorskih medijih, je arhitektka Katy Ghahremani iz londonskega biroja Make, ki je za investitorja MK Group pripravil predlog t. i. urbane sanacije območja Slovenske plaže, navedla, da naj bi novi projekt pomenil "human pristop in urbanistično sanacijo ne samo območja Slovenske plaže, temveč celotne občine Budva".

Po besedah podpisnikov poziva je "paradoksalno in strokovno nesprejemljivo, da se predloženi investicijski projekti na tem območju predstavljajo kot trajnostni in humani, čeprav temeljijo na popolni odstranitvi obstoječega urbanega tkiva z vzpostavljenim ekosistemom in bujno vegetacijo – kompleksa z več kot 1000 nastanitvenimi enotami, številnimi javnimi programi in skupno uporabno površino več kot 42.000 kvadratnih metrov".

Takšen poseg bi pomenil enega najmanj trajnostnih ukrepov, saj bi rušenje delujočega kompleksa in izničenje njegove materialne, umetniške ter energetske strukture povzročilo nepopravljivo ne samo ekološko in okoljsko, temveč tudi družbeno in kulturno izgubo. "S tem dejanjem bi bil izbrisan eden najzgodnejših in najcelovitejših primerov dejanske trajnostne prakse arhitekture turizma v Evropi. Kobetova Slovenska plaža namreč ni tipičen hotelski objekt, temveč razprto naselje, vpeto v parkovno krajino, utemeljeno na načelih racionalne rabe prostora, energetske učinkovitosti in humanega prostorskega merila. Že ob svoji izgradnji je uvedla inovativne racionalne rešitve – med drugim centralni sistem pralnic in kuhinj za več kot petnajst gostinskih lokalov, 50 različnih namestitvenih tipologij ter eno prvih sončnih elektrarn v Evropi, namenjeno ogrevanju vode, ki kot dokaz daljnovidne trajnostne zasnove deluje še danes," so zapisali.

Evropska načela: prenova, ne rušenje

Institucije se pri pozivu sklicujejo na Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), ki uvaja načelo "renovation first" – prednostno prenovo pred rušenjem.

Črno goro, kot kandidatko za članstvo v EU, zavezuje tudi Granadska konvencija (1985), ki določa obveznost varovanja arhitekturne dediščine kot dela kulturne identitete prostora, so opozorili.

"Rušenje delujočega kompleksa, ki še danes izkazuje trajnostne in humane prostorske vrednote, bi bilo strokovno, kulturno in etično nesprejemljivo," so izpostavili.

Poziv oblastem v Črni gori in Sloveniji

Podpisniki so poziv naslovili na črnogorske in slovenske oblasti.

Evropsko komisarko za širitev Marto Kos, vlado Črne gore, črnogorska ministrstva za kulturo in medije, prostorsko planiranje, urbanizem in državno premoženje, evropske posle, ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Črne gore, Svet za privatizacijo in kapitalne projekte Črne gore, Skupščino občine Budva, Upravo za zaščito kulturnega dobra Črne gore, odgovorne organe in deležnike Hotelske grupe Budvanska rivijera ter Horwath & Horwath Consulting so pozvali, "da nemudoma vzamejo na znanje in sprožijo postopke za zaščito turističnega naselja Slovenska plaža kot urbanistično-arhitekturne in krajinsko zasnovane celote izjemnega pomena, skupaj z njenimi parkovnimi površinami, javnimi prostori in umetniškimi deli, saj ta predstavlja eno najcelovitejših stvaritev sodobne arhitekture turizma na Jadranu in v širšem evropskem prostoru".

Hkrati so pozvali slovensko vlado, predsednico republike, ministrstvi za kulturo ter zunanje in evropske zadeve, državni zbor in poslanske skupine ter veleposlaništvo Slovenije v Črni gori, "da se nemudoma uradno odzovejo ter sprožijo vse potrebne postopke za diplomatsko in strokovno zaščito turističnega naselja Slovenska plaža kot izjemne prostorske stvaritve slovenskega arhitekta Janeza Kobeta v Črni gori in skupnem evropskem kulturnem prostoru".